Zgodaj zjutraj 15. decembra po pekinškem času je ameriška centralna banka (Fed) napovedala zvišanje obrestnih mer za 50 bazičnih točk, razpon obrestne mere zveznih skladov pa se je zvišal na 4,25 %–4,50 %, kar je najvišja vrednost od junija 2006. Poleg tega Fed napoveduje, da bo obrestna mera zveznih skladov prihodnje leto dosegla vrh pri 5,1 odstotka, do konca leta 2024 pa naj bi padla na 4,1 odstotka, do konca leta 2025 pa na 3,1 odstotka.
Fed je od leta 2022 obrestne mere zvišal sedemkrat, skupno za 425 bazičnih točk, obrestna mera FED pa je zdaj na 15-letnem vrhuncu. Prejšnjih šest zvišanj obrestnih mer je bilo 17. marca 2022 za 25 bazičnih točk; 5. maja je obrestne mere zvišal za 50 bazičnih točk; 16. junija je obrestne mere zvišal za 75 bazičnih točk; 28. julija je obrestne mere zvišal za 75 bazičnih točk; 22. septembra po pekinškem času se je obrestna mera zvišala za 75 bazičnih točk. 3. novembra je obrestne mere zvišala za 75 bazičnih točk.
Od izbruha novega koronavirusa leta 2020 so se številne države, vključno z ZDA, zatekle k "mehki vodi", da bi se spopadle s posledicami pandemije. Posledično se je gospodarstvo izboljšalo, vendar je inflacija močno narasla. Po podatkih Bank of America so največje svetovne centralne banke letos obrestne mere zvišale približno 275-krat, več kot 50 pa jih je letos izvedlo en sam agresiven premik za 75 bazičnih točk, nekatere pa so sledile zgledu FED-a z večkratnimi agresivnimi zvišanji.
Z depreciacijo RMB za skoraj 15 % bo uvoz kemikalij še težji
Zvezne rezerve so izkoristile dolar kot svetovno valuto in močno zvišale obrestne mere. Od začetka leta 2022 se je indeks dolarja še naprej krepil, s kumulativnim dobičkom v tem obdobju v višini 19,4 %. Ker ameriške zvezne rezerve prevzemajo vodilno vlogo pri agresivnem zviševanju obrestnih mer, se veliko število držav v razvoju sooča z ogromnimi pritiski, kot so depreciacija njihovih valut v primerjavi z ameriškim dolarjem, odliv kapitala, naraščajoči stroški financiranja in servisiranja dolga, uvožena inflacija in nestanovitnost trgov surovin, trg pa je vse bolj pesimističen glede njihovih gospodarskih obetov.
Zaradi dviga obrestnih mer v ameriškem dolarju se je ameriški dolar vrnil, njegova vrednost se je okrepila, valute drugih držav so se razvrednotile, RMB pa ne bo izjema. Od začetka letošnjega leta je RMB doživel močno depreciacijo, ki je RMB depreciiral za skoraj 15 %, medtem ko se je tečaj RMB v primerjavi z ameriškim dolarjem znižal na minimum.
Glede na pretekle izkušnje bodo po depreciaciji RMB naftna in petrokemična industrija, industrija barvnih kovin, nepremičnine in druge panoge doživele začasen upad. Po podatkih Ministrstva za industrijo in informacijsko tehnologijo je 32 % sort v državi še vedno praznih, 52 % pa je še vedno odvisnih od uvoza. Na primer vrhunske elektronske kemikalije, vrhunski funkcionalni materiali, vrhunski poliolefini itd., težko zadovoljijo potrebe gospodarstva in preživetja ljudi.
Leta 2021 je obseg uvoza kemikalij v moji državi presegel 40 milijonov ton, od tega je bila odvisnost od uvoza kalijevega klorida kar 57,5 %, zunanja odvisnost MMA več kot 60 %, uvoz kemičnih surovin, kot sta PX in metanol, pa je leta 2021 presegel 10 milijonov ton.
Na področju premazov se številne surovine izbirajo iz tujih izdelkov. Na primer, Disman v industriji epoksidnih smol, Mitsubishi in Sanyi v industriji topil; BASF, Japanese Flower Poster v industriji pene; Sika in Visber v industriji utrjevalcev; DuPont in 3M v industriji vlažilnih sredstev; Wak, Ronia, Dexian; Komu, Hunsmai, Connoos v industriji titana rožnatega; Bayer in Langson v industriji pigmentov.
Depreciacija RMB bo neizogibno povzročila povečanje stroškov uvoženih kemičnih materialov in zmanjšala dobičkonosnost podjetij v več panogah. Hkrati z naraščanjem stroškov uvoza se povečujejo negotovosti zaradi epidemije in še težje je dobiti visokokakovostne surovine iz uvoženega uvoza.
Izvozna podjetja niso bila bistveno ugodna in relativno konkurenčna niso močna.
Mnogi ljudje verjamejo, da depreciacija valute spodbuja izvoz, kar je dobra novica za izvozna podjetja. Blago, katerega cene so določene v ameriških dolarjih, kot sta nafta in soja, bo "pasivno" zvišalo cene, s čimer se bodo povečali svetovni proizvodni stroški. Ker je ameriški dolar dragocen, se bo ustrezni izvoz materialov zdel cenejši in obseg izvoza se bo povečal. Toda v resnici je ta val globalnih dvigov obrestnih mer prinesel tudi depreciacijo različnih valut.
Glede na nepopolne statistične podatke je 36 kategorij valut na svetu depreciiralo za vsaj desetino, turška lira pa za 95 %. Vietnamski ščit, tajski baht, filipinski peso in korejski monster so dosegli novo najnižjo vrednost v mnogih letih. Apreciacija RMB v primerjavi z valutami, ki niso ameriški dolarji, je depreciacija renminbija le v primerjavi z ameriškim dolarjem. Z vidika jena, evra in britanskega funta je juan še vedno "apreciacija". Za izvozno usmerjene države, kot sta Južna Koreja in Japonska, depreciacija valute pomeni koristi od izvoza, depreciacija renminbija pa očitno ni tako konkurenčna kot pri teh valutah in pridobljene koristi niso znatne.
Ekonomisti so poudarili, da je trenutni globalni problem zategovanja valut predvsem posledica radikalne politike zvišanja obrestnih mer s strani FED-a. Nadaljnje zaostrovanje denarne politike FED-a bo imelo posredne učinke na svet in bo vplivalo na svetovno gospodarstvo. Posledično imajo nekatera gospodarstva v vzponu uničujoče učinke, kot so odliv kapitala, naraščajoči stroški uvoza in depreciacija njihove valute, ter povečujejo možnost obsežnih neplačil dolgov v državah v vzponu z visokim dolgom. Konec leta 2022 bi lahko to zvišanje obrestnih mer povzročilo dvostransko zaviranje domače uvozne in izvozne trgovine, močno pa bi vplivalo na kemično industrijo. Ali bo to leta 2023 mogoče ublažiti, bo odvisno od skupnih ukrepov več gospodarstev na svetu, ne od posamezne uspešnosti.
Čas objave: 20. dec. 2022