Za določanje 4,4′-metilen-bis-(2-kloroanilina), splošno znanega kot »MOCA«, v človeškem urinu je bila uspešno razvita nova analitska metoda, za katero sta značilni visoka specifičnost in velika občutljivost. Pomembno je omeniti, da je MOCA dobro dokumentirana rakotvorna snov, z uveljavljenimi toksikološkimi dokazi, ki potrjujejo njeno rakotvornost pri laboratorijskih živalih, kot so podgane, miši in psi.
Pred uporabo te novo razvite metode v resničnih poklicnih okoljih je raziskovalna skupina najprej izvedla kratkotrajno predhodno študijo s podganami. Glavni cilj te predklinične študije je bil ugotoviti in razjasniti nekatere ključne posebnosti, povezane z izločanjem MOCA z urinom v živalskem modelu – vključno z vidiki, kot so hitrost izločanja, presnovne poti in časovno okno za zaznavne ravni – s čimer bi postavili trdne znanstvene temelje za nadaljnjo uporabo metode v človeških vzorcih.
Po zaključku in validaciji predklinične študije je bila ta metoda odkrivanja na osnovi urina formalno uporabljena za oceno obsega poklicne izpostavljenosti MOCA med delavci v francoskih industrijskih podjetjih. Obseg raziskave je zajemal dve glavni vrsti delovnih scenarijev, tesno povezanih z MOCA: eden je bil industrijski proizvodni proces same MOCA, drugi pa uporaba MOCA kot trdilca pri proizvodnji poliuretanskih elastomerov, kar je pogost scenarij uporabe v kemični in materialni industriji.
Raziskovalna skupina je z obsežnim testiranjem vzorcev urina, zbranih od delavcev v teh scenarijih, ugotovila, da so se ravni izločanja MOCA v urinu zelo razlikovale. Natančneje, koncentracije izločanja so se gibale od nezaznavnih ravni – opredeljenih kot manj kot 0,5 mikrograma na liter – do največ 1600 mikrogramov na liter. Poleg tega so bile koncentracije N-acetilnih metabolitov MOCA v vzorcih urina dosledno in bistveno nižje od koncentracij matične spojine (MOCA) v istih vzorcih, kar kaže na to, da je MOCA sama primarna oblika, ki se izloča z urinom, in zanesljivejši pokazatelj izpostavljenosti.
Na splošno so rezultati te obsežne ocene poklicne izpostavljenosti pošteno in natančno odražali skupne ravni izpostavljenosti MOCA pri anketiranih delavcih, saj so bile zaznane ravni izločanja tesno povezane z naravo njihovega dela, trajanjem izpostavljenosti in pogoji v delovnem okolju. Poleg tega je bila pomembna ugotovitev študije, da so se po zaključku analitskih določitev in izvedbi ciljno usmerjenih preventivnih ukrepov na delovnih mestih – kot so izboljšanje prezračevalnih sistemov, večja uporaba osebne zaščitne opreme (OZO) ali optimizacija procesnih operacij – ravni izločanja MOCA z urinom pri prizadetih delavcih pogosto očitno in znatno zmanjšale, kar dokazuje praktično učinkovitost teh preventivnih posegov pri zmanjševanju poklicne izpostavljenosti MOCA.
Čas objave: 11. oktober 2025